Izvleček iz intervjuja mag. Anžeta Predovnika za portal Energetika.net (celotni intervju je na voljo na tej povezavi)

 

Trg z elektriko v Sloveniji je popolnoma odprt od 1. julija 2007. Kakšno prelomnico je slednje pomenilo za borzo BSP?

Od trenutka, ko se je slovenski trg z elektriko dokončno odprl z možnostjo proste izbire dobavitelja s strani končnih odjemalcev, je iskanje novih poslovnih modelov povzročilo razvoj konkurence med dobavitelji. Poleg obstoječih ponudnikov so se pojavili novi in z njimi potreba po vzpostavitvi organiziranega okolja za elektronsko trgovanje z elektriko. Borza BSP se je na omenjeno tržno pobudo odzvala premišljeno. Od leta 2008 uspešno organiziramo trgovanje s standardiziranimi produkti za dobavo elektrike za dan vnaprej. Na podlagi vse večjega vključevanja obnovljivih virov proizvodnje na veleprodajne trge z elektriko je članom borze od konca leta 2012 naprej na voljo tudi trgovanje s standardiziranimi produkti na trgu znotraj dneva in na izravnalnem trgu. S tem je tržnim udeležencem omogočeno trgovanje vse do trenutka dobave elektrike.

Kako bi lahko povedano opredelili v številkah?

Na segmentu trgovanja za dan vnaprej za letos predvidevamo, da bo znašal obseg sklenjenih poslov 7 TWh, na segmentu trgovanja znotraj dneva – skupaj z izravnalnim trgom – pa 1 TWh. Organizacijo avkcij po meri za dolgoročne produkte sta nam doslej zaupali dve družbi, in sicer sistemski operater prenosnega omrežja ELES ter sistemski operater distribucijskega omrežja SODO. ELES prek omenjene avkcije izvede dolgoročni nakup elektrike za pokrivanje izgub na prenosnem omrežju v višini 30 MW pasovne energije oziroma 0,26 TWh letno, SODO pa dolgoročni nakup elektrike za pokrivanje izgub v distribucijskem obrežju v višini 60 MW pasovne energije oziroma 0,52 TWh letno.

Kako pa poteka proces integracije slovenskega borznega trga s sosednjimi trgi?

V začetku prihodnjega meseca bosta minili dve leti od dodelitve statusa Imenovanega Operaterja Trga z Električno Energijo (IOTEE), ki ga je borzi BSP dodelila Agencija za energijo, v skladu z zahtevami Uredbe 1222/2015.

Na segmentu trgovanja za dan vnaprej smo v zadnjih treh letih vzpostavili implicitne avkcije za dan vnaprej na slovensko-italijanski meji in na slovensko-avstrijski meji. Slovenski borzni trg je torej na segmentu trgovanja za dan vnaprej že vključen v enotni evropski trg z elektriko. Z vzpostavitvijo implicitnih avkcij na slovensko-hrvaški meji pa bomo tudi hrvaškemu borznemu trgu omogočili vključitev v enotni evropski trg.

Segment trgovanja znotraj dneva je v zgodnejši fazi razvoja kot segment trgovanja za dan vnaprej. Na slovensko-italijanski meji se od 21. junija 2016 izvajajo implicitne avkcije za dodelitev razpoložljivih količin ČPZ znotraj dneva, na preostalih dveh mejah pa z uporabo metode 'kdor prvi pride, prvi dobi'. Vendar smo tudi na tem delu pred večjimi spremembami, saj je borza BSP od leta 2014 vključena v evropski projekt XBID, v sklopu katerega evropske borze in sistemski operaterji razvijajo tehnologijo in procedure za izvajanje enotnega spajanja trgov znotraj dneva.

»Vrednost finančne poravnave sklenjenih poslov na segmentu trgovanja za dan vnaprej in znotraj dneva bo v letu 2017 presegla 300 milijonov evrov. Ob upoštevanju doseženih cen in količin za nakup elektrike pri izvedbi obeh dolgoročnih avkcij pa lahko zaključimo, da vrednost poslov, ki se sklenejo prek slovenskega borznega trga, presega 340 milijonov evrov letno. Ocena vrednosti celoletnih slovenskih potreb po elektriki je dobrih 650 milijonov evrov – pri porabi 13,5 TWh in ceni 50 EUR/MWh na borzi BSP –, iz česar izhaja, da se na slovenskem borznem trgu preproda dobra polovica vse končne porabe elektrike v Sloveniji.«

In kakšen naj bi bil vpliv vzpostavitve implicitnih avkcij za dan vnaprej na obseg trgovanja in na ceno na slovenskem borznem trgu?

Iz preteklih izkušenj pri uvedbi implicitnih avkcij na slovensko-italijanski in slovensko-avstrijski meji predvidevamo, da bo prišlo po uvedbi spajanja trgov na slovensko-hrvaški meji do dodatnega povečanja likvidnosti na slovenskem borznem trgu. Slednje je neposredna posledica povečanja učinkovitosti dodelitve razpoložljivih ČPZ z uvedbo metode implicitnih avkcij. Ceni na obeh borznih trgih se bosta, glede na velike količine razpoložljivih ČPZ, izenačili v vseh urah, in sicer na ravni slovenskega borznega signala SIPX. Slovenski borzni signal SIPX je namreč zaradi dobre likvidnosti slovenskega borznega trga in njegove vpetosti v večregijsko spajanje trgov na dveh dodatnih mejah robustnejši od cenovnega signala hrvaškega borznega trga.

Pred borzo BSP je torej leto izzivov. No, pred kratkim ste bili tudi sami imenovani za drugi mandat na čelu družbe. Kako torej naprej?

Z novim letom vstopamo v jubilejno deseto leto od ustanovitve borze BSP z optimizmom in vedenjem, da smo si v desetletju preizkusov in odgovornega dela nabrali dovolj izkušenj za nadaljnje uspešno organiziranje zelo pomembnega dela celotnega trga z elektriko v Sloveniji.